Varovanje pravic delavca v delovnem razmerju je zelo pomemben institut, ki je posredno ali neposredno opredeljen z različnimi ustavnimi in zakonskimi določbami, kar pa za delodajalca pomeni (tudi) določeno obveznost.
Mobing (šikaniranje) je opredeljen kot spolno ali drugo nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu in se po določbah Zakona o delovnih razmerjih – 1 (v nadaljevanju ZDR-1) šteje za diskriminacijo, ki je prepovedana. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Trpinčenje na delovnem mestu pa je vsako ponavljajoče se ali sistematično graje vredno in očitno negativno ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Obveznosti delodajalca
Zakon o zdravju in varstvu pri delu -1 (v nadaljevanju ZZVD -1) pojma mobing ne opredeljuje, določa pa obveznost delodajalcada sprejme ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.
Med obveznostmi delodajalca ZDR-1 v 47. členu določa dolžnost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Nadalje določa, da mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
Tak ukrep je (tudi) sprejetje pravilnika o ukrepih delodajalca za zaščito delavcev pred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnem mestu (ki je lahko poimenovan tudi drugače, npr. pravilnik o mobingu itd.), s katerim delodajalec ureja način prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja posledic spolnega ali drugega trpinčenja na delovnem mestu. Tak pravilnik je obvezen za vse pravne osebe in podjetnike, ki zaposlujejo. Velja opozoriti, da tak pravilnik predstavlja akcijsko usmerjen okvir (dokument) in pomeni varstvo ne samo delavca ampak tudi delodajalca ob morebitnem pojavu mobinga v njihovem delovnem okolju.
Odgovornost delodajalca
Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Povrnitev škode delavec lahko zahteva, če so podani pogoji odškodninske odgovornosti (oziroma če jih delavec izkaže).
V škodo delodajalca je zakonsko določilo, ki določa, da če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju z opisano obveznostjo delodajalca iz 47. člena ZDR-1 (zagotavljanje delovnega mesta brez izpostavljenosti trpinčenju ali nadlegovanju), je dokazno breme na strani delodajalca. To pomeni, da ima delavec samo trditveno breme, delodajalec pa bo moral v dokaznem postopku dokazati, da ni ravnal v nasprotju z zakonsko določbo in da delavec ni bil izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju oziroma trpinčenju.
Delodajalec z zagotavljanjem zdravega in varnega delovnega okolja (tudi) s sprejetjem in upoštevanjem pravilnika o ukrepih delodajalca za zaščito delavcev pred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnem mestu ne zadosti samo zakonskim normam, ampak omogoča tudi uspešen in hitrejši razvoj svoje dejavnosti in se izogne neprijetnim in tudi finančnim posledicam odškodninske odgovornosti v morebitnih primerih mobinga v njegovi družbi.■