Pri izvrševanju sklepa o izvršbi se kaj hitro lahko zgodi, da izvršitelj zarubi predmet, na katerem ima dolžnik zgolj solastniški delež ali pa sploh ni njegov lastnik. Za takšne primere je solastnikom oziroma lastnikom, ki jim je bil v izvršilnem postopku nad drugo osebo zarubljen predmet, na razpolago institut “ugovor tretjega”, ki takšno stanje popravlja.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: “ZIZ“) v petem poglavju vsebuje določila o ugovoru tretjega. ZIZ v prvem odstavku 65. člena določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico (v nadaljevanju: “Tretja oseba“), ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Na ta način npr. lastnik predmeta prepreči prodajo svojega premoženjem v izvršilnem postopku.
Postopek z ugovorom tretjega
Ugovor Tretja oseba lahko vloži do konca izvršilnega postopka, ugovor pa mora biti obrazložen ali verjetno izkazan, sicer velja, da je neutemeljen. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora sodišče vroči upniku in ga opozori na pravne posledice v primeru, če upnik v roku osmih dni ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje. V takem primeru sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo (ugovor se razreši v izvršilnem postopku). V primeru, da upnik ugovoru Tretje osebe pravočasno nasprotuje, sodišče takšen ugovor zavrne, na podlagi česar Tretja oseba lahko v tridesetih dneh po pravnomočnosti zavrnilnega sklepa nasproti upniku uveljavlja zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na spornem predmetu (ugovor se razreši v pravdnem postopku). V primeru, da tudi dolžnik izpodbija pravico Tretje osebe, lahko Tretja oseba z zahtevkom poleg upnika zajame tudi dolžnika.
Odlog izvršbe
Uveljavitev prej navedenega zahtevka s strani Tretje osebe sama po sebi ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, zaradi česar mora Tretja oseba skladno s 73. členom ZIZ tudi predlagati, da se izvršba na sporni predmet odloži, in izkazati obstoj svoje pravice oziroma položiti varščino. V primeru, da sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana oziroma je bila odložena, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Kdo nima položaja tretjega
Tretja oseba, katere solastninski delež na zarubljenem predmetu – premični stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti, ne more zahtevati, da se izvršba glede njenega deleža izreče za nedopustno. Takšen primer se najpogosteje pojavi pri rubežu predmeta v skupni lasti zakoncev. V takšnem primeru ima Tretja oseba dve možnosti: Tretja oseba lahko pred prodajo predmeta zahteva, da se ji zarubljeni predmet odstopi, če Tretja oseba položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tem predmetu; ali da se prednostno poplača iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, v višini svojega solastniškega deleža in sorazmerno ceni, doseženi s prodajo, vendar najmanj sorazmerno ocenjeni vrednosti, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov izvršilnega postopka.■