V vsakdanji praksi je vse več primerov, ko se samostojni podjetniki posamezniki ali pravne osebe znajdejo v situaciji, ko naročeno storitev opravijo, za svoje storitve izdajo račun, plačila opravljene storitve pa tudi po datumu zapadlosti računa ne prejmejo. Za takšne primere je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: »ZIZ«) predvidena izvršba na podlagi verodostojne listine, ki je v praksi precej pogosto uporabljen institut.
Za vložitev predloga na podlagi verodostojne listine, kot izhaja že iz samega imena predloga, je potrebno, da je listina na podlagi katere se predlog za izvršbo vlaga, verodostojna listina. ZIZ jasno in taksativno določa kaj se šteje za verodostojno listino, in sicer se skladno s 23. členom ZIZ za verodostojno listino štejejo naslednji dokumenti:
- faktura oziroma račun (kamor se šteje tudi obračun obresti),
- menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve,
- javna listina,
- izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
- po zakonu overjena zasebna listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine ter
- pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Verodostojna listina ni izvršilni naslov
Potrebno je poudariti, da za razliko od predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (t.j. npr. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnana, izvršljiv notarski zapis) verodostojna listina ni izvršilni naslov, vendar gre le za dokazno sredstvo na podlagi katerega pristojno sodišče lahko izda sklep o izvršbi, ki potem predstavlja izvršilni naslov. Glede na dejstvo, da verodostojna listina ni izvršilni naslov, se tudi sam predlog izvršbe na podlagi verodostojne listine razlikuje od predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Pri predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova morajo biti navedeni naslednji podatki: (i) upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, (ii) izvršilni naslov, (iii) dolžnikova obveznost, (iv) sredstvo ali predmet izvršbe ter (v) drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.
Posebnosti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Glede na to, da verodostojna listina ni izvršilni naslov pa je poleg zgoraj navedenih sestavin pri predlogu za izvršbo potrebno dodati tudi t.i. dajatveni zahtevek, t.j. zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh od vročitve sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Pristojno sodišče (skladno z ZIZ je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon ne določa drugače) po prejemu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine izda sklep o izvršbi s katerim dolžniku naloži, naj v osmih oziroma treh dneh upniku poravna v predlogu navedeno terjatev ter dovoli predlagano izvršbo. Sklep o izvršbi nato pristojno sodišče vroči dolžniku, ki lahko zoper njega vloži ugovor. V kolikor dolžnik zoper navedeni sklep ugovora ne vloži, predmetni sklep o izvršbi postane pravnomočen, upnik pa s tem pridobi izvršilni naslov.
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Kot edino pravno sredstvo zoper prejet sklep o izvršbi ima dolžnik na voljo, da vloži ugovor. Ugovor mora biti obrazložen, v njem mora dolžnik navesti dejstva s katerimi ugovor utemeljuje ter predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljenega. V kolikor upnik na takšen ugovor dolžnika ne odgovori, sodišče (praviloma) izda sklep s katerim sklene, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu v katerem je dovoljena izvršba ter odloči pred katerim sodiščem bo naprej tekel pravdni postopek. Upnik bo moral nato v pravdnem postopku dokazati, da njegova terjatev do dolžnika obstaja, sodišče pa bo po končanem pravdnem postopku izdalo sodbo s katero bo odločilo, ali upnikova terjatev obstaja, ali ne.■