V izvršilnem postopku lahko pogosto traja kar precej časa, da stranka (upnik) dobi pravno varstvo v obliki izvršilnega naslova oziroma da sodišče izda sklep o izvršbi. Prav zaradi zavarovanja interesov upnika, da se izogne posledicam zavlačevanja izvršilnega postopka s strani dolžnika Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) predvideva sredstva zavarovanja, med katera spada tudi zavarovanje s predhodno odredbo.
Predhodna odredba je sredstvo, s katerim se zavaruje denarna terjatev upnika, ki je sicer dokazana z javno listino, vendar pa še ni mogoče zahtevati izvršbe. Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. V primeru zavarovanja s predhodno odredbo je po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine za vodenje in odločanje na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek.
Pogoja za izdajo predhodne odredbe
Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa (sodba, plačilni nalog, sklep o izvršbi, itd.), ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Ta določba se smiselno uporablja tudi za poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov.
Drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, ki mora biti izpolnjen kumulativno s zgoraj navedenim, pa je, da izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V določenih primerih se obstoj navedene nevarnosti domneva in je upniku ni potrebno izkazati. Take primere določa ZIZ v 258. členu, v katerem hkrati določa tudi dolžnost upnika, da položi varščino za škodo, ki jo zaradi predhodne odredbe utegne utrpeti dolžnik.
Vrste predhodnih odredb
ZIZ v 260. členu taksativno našteva vrste predhodnih odredb, in sicer: (i) rubež premičnin in vpis rubeža v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi; (ii) rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari; (iii) rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic; (iv) rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet; (v) vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju in (vi) predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.
Sklep o predhodni odredbi in njeno prenehanje
ZIZ določa, da morajo biti v sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje. Predhodna odredba sme namreč trajati največ še petnajst dni po nastopu pogojev za izvršbo.
Sodišče lahko ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti, če v petnajstih dneh, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. V primeru, da se postopek s predhodno odredbo ustavi na predlog dolžnika, ker je izkazal za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana ali če je bilo pravnomočno ugotovljeno, da dolžnikova terjatev ni nastala ali da je prenehala, mora upnik dolžniku povrniti stroške, ki mu jih je povzročil s tem, da je bila dovoljena in izvršena predhodna odredba, dolžnik pa ima pravico od upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane škode.■