Praviloma imajo pravna sredstva suspenzivni oziroma odložilni učinek kar pomeni, da se odločba (sodba, sklep) ne more izvršiti, dokler teče rok za vložitev pravnega sredstva. Zakon lahko določi, da je odločba v nekaterih primerih izvršljiva pred samo pravnomočnostjo (pred potekom roka za vložitev pravnega sredstva).
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: “ZIZ“) v šestem odstavku 9. člena določa, da pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu določeno drugače. Navedeno pomeni, da se odločba v postopku izvršbe in zavarovanja, ki jo sodišče izda v obliki sklepa (sodišče lahko izda odločbo tudi v obliki odredbe o vprašanjih postopka) začne izvrševati pred potekom roka za vložitev pravnega sredstva zoper tako odločbo (pravnomočnostjo).
Ugovor je osrednje pravno sredstvo v izvršilnem postopku, saj z njim upnik doseže kontradiktornost postopka. Sklep o izvršbi je lahko izdan na podlagi izvršilnega naslova (npr. sodba, izvršljiv notarski zapis, sodna poravnava), kjer je bila taka odločba izdana v nekem predhodnem postopku v katerem je že bila zagotovljena kontradiktornost oziroma so stranke že imele možnost izjaviti se in je večja verjetnost, da bo upnik v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova uspel. Druga podlaga za izdajo sklepa o izvršbi pa je verodostojna listina (npr. faktura, menica). ZIZ v prvem odstavku 46. člena določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Tako se izvršilna dejanja npr. v primeru izvršbe na nepremičnine opravijo še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in vpis hipoteke).
Ugovor v postopku izvršbe in zavarovanja praviloma ne zadrži izvršilnih dejanj, kar pa ne pomeni, da se pred pravnomočnostjo tudi poplača upnik. ZIZ v drugem odstavku 46. člena določa, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Bistven pogoj in s tem podlaga za izplačilo zarubljenih sredstev upniku je pravnomočnost sklepa o izvršbi. Tretji odstavek 46. člena ZIZ določa izjemo, kdaj se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, in sicer se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Sodišče naloži organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikov sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in ta znesek takoj izplača upniku. Nadalje ZIZ tudi v 150. členu določa, da organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil ta sklep izdan na podlagi verodostojne listine. Verodostojna listina v primeru predhodnega poplačila upnika nima učinka kot ga ima izvršilni naslov.
Upnik lahko za zavarovanje svoje denarne terjatve sodišču predlaga izdajo predhodne odredbe, s katero sodišče dovoli predlagani rubež še pred pravnomočnostjo odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva (smiselno se uporablja tudi za poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov). Upnik pa mora hkrati izkazati tudi verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (obstoj objektivnega premoženjskega stanja dolžnika, ki upniku potencialno onemogoča ali otežuje poplačilo).■