Predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bosta sklenili glavno pogodbo. Sklenitev predpogodbe pogodbenim strankam omogoča, da vnaprej določita vsebino glavne pogodbe ne da bi bile zavezane k takojšnji izpolnitvi iz glavne pogodbe, pri čemer se običajno določi rok v katerem se bo sklenila glavna pogodba. V praksi se pogosto zgodi, da glavna pogodba iz različnih razlogov ni sklenjena, zaradi česar prihaja do pravnih zapletov.
Pogoji za veljavnost predpogodbe
Poleg splošnih predpostavk za veljavnosti pogodbe, mora predpogodba vsebovati vse bistvene elemente glavne pogodbe. Pri odplačnih pogodbah (npr. prodajna pogodba) sta bistvena elementa predvsem predmet prodaje in znesek kupnine. Če je za sklenitev glavne pogodbe predpisana posebna oblika mora biti tudi predpogodba sklenjena v enaki obliki. Čeprav se v predpogodbah pogosto določi rok, v katerem lahko stranki zahtevata sklenitev glavne pogodbe, pa le ta ni bistvena sestavina predpogodbe. Če stranki določita rok za sklenitev glavne pogodbe, se mora sklenitev pogodbe zahtevati v šestih mesecih od izteka tega roka. Če rok za sklenitev glavne pogodbe ni določen, prične šestmesečni rok teči, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena.
Izpolnitev predpogodbe – sklenitev glavne pogodbe
Izpolnitev predpogodbe se odraža v sklenitvi glavne pogodbe. Zainteresirana stranka tako ne more neposredno zahtevati izpolnitve obveznosti iz glavne pogodbe, temveč mora najprej zahtevati sklenitev glavne pogodbe. V primeru, da ne pride do prostovoljne sklenitve glavne pogodbe, lahko zainteresirana stranka uveljavlja sklenitev glavne pogodbe s tožbenim zahtevkom, s katerim se od sodišča zahteva naj drugi stranki naloži, da izjavi poslovno voljo potrebno za sklenitev pogodbe. To pomeni, da bi sodišče s sodbo nadomestilo glavno pogodbo.
Pogodbi zvesta stranka lahko, če druga stranka ne želi skleniti glavne pogodbe, vztraja pri sklenitvi pogodbe ali odstopi od predpogodbe in zahteva odškodnino zaradi kršitve pogodbe. V praksi vlogo odškodnine za kršitev pogodbe pogosto zavzema ara. Obligacijski zakonik določa da v kolikor je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka odstopiti od pogodbe in zadržati aro. Če pa pogodbo krši stranka, ki je prejela aro, sme pogodbi zvesta stranka zahtevati vračilo zneska v višini dvojne are. Opozoriti pa je potrebno, da dogovor o ari sam po sebi ne omogoča odstopnega upravičenja. Pravica odstopiti od pogodbe mora biti namreč s pogodbo izrecno dogovorjena.
Obligacijski zakonik v povezavi s predpogodbo omogoča še poseben primer odstopa od pogodbe v primeru, da se okoliščine po sklenitvi predpogodbe spremenijo do te mere, da sklenitev glavne pogodbe ni več sprejemljiva. V takih primerih lahko stranka odkloni sklenitev glavne pogodbe, s čimer doseže razvezo predpogodbe, pod pogojem da se okoliščine spremenijo znotraj roka, določenega za sklenitev glavne pogodbe.■