Pojem manjši delodajalec je v Zakonu o delovnih razmerjih-1 (v nadaljevanju: »ZDR-1«) opredeljen kot delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Opredelitev pojma je pomembna, saj za manjše delodajalce določene določbe ZDR-1 ne veljajo oziroma ZDR-1 zanje določa manjše obveznosti kot za ostale delodajalce. V nadaljevanju so predstavljena pomembna določila ZDR-1, ki za manjše delodajalce ne veljajo.
Akt o sistematizaciji delovnih mest
Skladno z 22. členom ZDR-1 je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Splošni akti delodajalca so enostranski akti delodajalca, ki jih sprejema delodajalec ob sodelovanju s sindikatom ali vseh delavcev. Skladno z 10. členom ZDR-1 poznamo dve vrsti splošnih aktov delodajalca, in sicer (i) organizacijske akte delodajalca s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti ter (ii) splošne akte delodajalca s katerimi lahko delodajalec določi pravice, ki se v skladu z ZDR-1 lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Obveznost sprejemanja splošnih aktov za manjše delodajalce ne velja, kar pomeni tudi, da kot sestavina pogodbe o zaposlitvi ni navedba splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela.
Razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Praviloma mora delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar pa ZDR-1 v 54. členu določa razloge zaradi katerih lahko delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (t.i. objektivni razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas), kot npr. začasno povečan obseg dela, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, opravljanje sezonskega dela, izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, itd. Za manjše delodajalce ZDR-1 določa, da lahko manjši delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prvega odstavka 54. člena, vendar le pod pogojem, da to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, ki velja za delodajalca.
Nemoten potek dela pri delodajalcu
Kot obveznost delavca pri izvrševanju dela pri delodajalcu je med drugim tudi, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa iz določenih razlogov delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela. Ustrezno delo je skladno z ZDR-1 delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da ima manjši delodajalec manj razpoložljivih delavcev s katerimi lahko npr. zagotovi nadomeščanje začasno odsotnega delavca, ZDR-1 določa, da lahko manjši delodajalec za namene nemotenega delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega primernega dela, kar pomeni, da lahko manjši delodajalec delavcu iz določenih razlogov in v določenih okoliščinah pisno odredi delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba.
Globa za prekršek
Kot olajšava za manjše delodajalce pa je navsezadnje tudi nižja predpisana globa za prekrške navedene v 217.a členu ZDR-1 oziroma v 217.b členu ZDR-1, in sicer je le ta prepisana v razponu od 300 EUR do 2.000 EUR oziroma od 200 EUR do 1.000 EUR, medtem ko je za ostale delodajalce predpisana globa v razponu od 1.500 EUR do 4.000 EUR oziroma od 750 EUR do 2.000 EUR.■