S splošnimi akti delodajalec ureja organizacijo dela in obveznosti zaposlenih de-lavcev pri opravljanju dela pri delodajalcu. Slovenska zakonodaja na različnih mestih ureja področje splošnih aktov delodajalca in včasih manj spet drugič pa bolj podrobno opredeljuje naravo in vsebino splošnih aktov delodajalca, bolj pogosto imenovanih »pravilniki«.
Za pravno osebo in podjetnika je običajno najpomembnejše, kateri pravilniki so določeni kot obvezni, vendar tudi glede tega ni enostavnega odgovora, zakoni namreč za različne kategorije pravnih subjektov predpisujejo različne pravilnike.
Za obvezne veljajo (i) izjava o varnosti z oceno tveganja, ki je obvezna za vse pravne osebe in podjetnike, ki zaposlujejo, (ii) pravilnik o mobingu, ki je prav tako obvezen za vse, (iii) pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki je obvezen za delo-dajalce z več kot 10 zaposlenimi, (iv) pravilnik o računovodstvu, obvezen zgolj za pravne osebe in (v) pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, ki je obvezen za delodajalce s 50 ali več zaposlenimi.
V praksi se pojavljata tudi dva pravilnika, ki nista obvezna, vendar ima njuna odsotnost določene pravne posledice. Takšna sta pravilnik o promociji zdravja na delovnem mestu in pravilnik o prepovedi in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. Kot že rečeno, nobeden od njiju ni obvezen, hkrati pa odsotnost prvega lahko privede do kaznovanja delodajalca, v kolikor v svoji izjavi o varnosti z oceno tveganja ne uredi tudi promocije zdravja na delovnem mestu, odsotnost drugega pa delodajalcu prepreči ugotavljanje dela pod vplivom alkohola in drog.
Delodajalci običajno sprejemajo pravilnike bolj zaradi zagrožene kazni, kot zaradi koristi, ki jih urejenost delovnega področja prinaša. V Odvetniški pisarni Tadej Vodičar opažamo, da delodajalci pogosto ne sledijo spremembam, ki jih sprejme zakonodajalec, zaradi česar imajo delodajalci glede na veljavne predpise pogosto zastarele pravilnike.
Kot primer vzemimo pravilnik o računo-vodstvu. Leta 2016 so stopili v veljavo novelirani Slovenski računovodski standardi, s katerimi bi morali biti usklajen tudi pravilniki o računovodstvu. A kot opažamo v praksi, podjetja svojih pravilnikov ne usklajujejo, še več – tudi pri pripravi novega pravil-nika o računovodstvu pogosto uporabijo kar vzorčni primer tega pravilnika, ki kroži po spletu, in je že davno zastarel.
Vsled vsemu povedanemu v Odvetniški pi-sarni Tadej Vodičar ponujamo delodajalcem pre-gled obstoječih in pripravo novih pravilnikov, v skladu z najnovejšimi predpisi in standardi.■